TONE KUNTNER:
MOŠT IZ MOJE KLETI – AUS MEINEM KELLER

Pesnika, dramskega igralca in izrednega profesorja na ljubljanski igralski akademiji Toneta Kuntnerja ni treba posebej predstavljati. Že davno je pojem pokončnega Slovenca, ki s svojim žarom posreduje slovenskim in nemško govorečim ljubiteljem lepe umetniške besede svoje pesmi in pesmi ter besedila znanih slovenskih umetnikov.

Dvainsedemdeset svojih pesmi, ki opevajo njegove rodne Slovenske gorice, njegove “bregače”, je zbral v knjigi, ki ji je dal naslov Mošt, nemško Most, lahko je pa seveda tudi most, ki združuje narode in raznomisleče. Kuntner dopušča vsako možnost. Ta svoja razmišljanja je razpredal ob predstavitvi svoje knjige 19. oktobra v dvorani Svetovnega slovenskega kongresa v Ljubljani. Enakovreden partner mu je bil prijatelj Dieter Dorner, igralec, režiser in radijski voditelj (“najbolj znan avstrijski glas”) ter urednik v Celovcu, v Gradcu in na Dunaju. Skupno sta v slovenščini in v nemščini prečitala dober ducat Kuntnerjevih pesmi, ki so navdušile mnogoštevilno publiko, med katero ni manjkalo znanih Slovencev.

Pesmi so polne Kuntnerjevih bregač, rodne grude, nostalgije po razkropljeni družini, ljubezni do dekleta in do slovenske domovine in predvsem do slovenske besede. V njegovem nagovoru je bilo čutiti prijateljstvo do sosedov preko bližnje avstijske meje, do prijatelja Dornerja, s katerim sta že dolgo v duševnem sorodstvu. Tone je ognjevito, včasih do skrajnosti realistično interpretiral svoje pesmi, da so marsikomu v dvorani prišle solze v oči. Bil je prekrasen večer slovenske in nemške umetniške besede. Kuntner ne bi mogel iz svoje kože, če ne bi na zaključku navdušeno (kakor že tolikrat) recitiral Prešernovo Zdravljico v slovenščini in v nemščini (dodal je, da je to verjetno edina nacionalna evropska himna, ki je objavljena tudi na državnem denarju- slovenskem tolarju) in kasneje, ob njegovem moštu, vinu in jabolkih iz njegovih bregač, še Cankarjevo “Domovina”. Seveda smo nato vsi navdušeno z njim vred skupno zapeli še “En starček je živel” in še mnogo slovenskih pesmi.

Predstavitev sta organizirala Društvo slovensko-avstrijskega prijateljstva in Klub koroških Slovencev v Ljubljani. Njuna predsednika Jože Jeraj in Janez Stergar sta predstavila oba umetnika s tem, da je Stergar v zaključni besedi še posebej izpostavil svoje dolgoletno prijateljstvo s protagonistoma, katerima se je kot prevajalka knjige iz slovenščine pridružila gospa Andrea Haberl-Zemljič, nekdanja voditeljica Društva Člen 7 in zaslužna prevajalka mnogih slovenskih strokovnih in leposlovnih knjig v nemščino. Za glasbeni okvir so poskrbeli Kamniški koledniki s citrami in moškim pevskim duom. Knjigo je izdala celovška založba Wieser, odsotni založnik Wieser nam je pa iz frankurtskega knjižnega sejam poslal posebno pozdravno pismo.

Lovro Sodja

Log, 21. oktobra 2005

NAZAJ