CIVILNA DRUŽBA MED GOSPODARSTVOM IN POLITIKO

Z osamosvojitvijo Slovenije smo si Slovenci zastavili nalogo temeljito spremeniti naš družbeni red: več demokracije, uvesti tržno gospodarstvo in pravno državo. Da je cilj tako zahteven je le malokdo verjel. Namreč podcenjevali smo, da je poleg spremembe političnega sistema, reforme gospodarskih odnosov potrebno reformirati tudi pravni sistem, ki daje temelje za višji nivo zaupanja med ljudmi. Vendar je to neizvedljivo, če ni družbenega konsenza, ki temelji na vrednotah. In ravno na vrednotah kot so odgovornost, odnos do dela in učenja, upoštevanje narodne tradicije... se išče družbeni konsenz. Individualne odgovornosti skoraj da ni več, saj v samoupravljanju se je gradilo le na kolektivni odgovornosti. Vpliv cerkve kot moralne avtoritete je oslabel oz. izgubil vpliv na družbena dogajanja.

V tej družbeni anarhiji, ko ni deloval niti sodni sistem, so nekateri »iznajdljivi« bogateli. Začelo se je razslojevanje, ki so ga mediji tolerira ali celo spodbujali. Razbohotil se je t.i. neoliberalizem, v katerem je vsakdo imel pravico, da si je prigrabil kar je pač zmogel. In pri tem »opravilu« so imeli bivši oblastniki pomembno prednost, saj so obvladovali vzvode gospodarjenja pa tudi politike.

Šele vključevanje v Evropsko skupnost nam je prinesla streznitev: soočeni smo z načeli pravne države, v kateri ima civilna družba velik vpliv na moralo, na identiteto, na kulturo obnašanja, skratka sožitje.

Civilna družba je most med interesi gospodarstva in politike – med ustvarjalnostjo in družbenim usklajevanjem. Civilna družba (nevladne organizacije) naj bi opozarjala na socialne, ekološke, kulturne… probleme. To usklajevanje je v obdobju globalizacije, ko je interes gospodarstva le zaslužek, politike pa oblast, še kako potrebno.

Društva kot del civilne družbe so pobudnik in kreator interesov celotne družbe. Istočasno so tudi korektor družbenih dogajanj.

Društvo slovensko avstrijskega prijateljstva ima torej možnost vplivanja na slovensko avstrijske odnose: s svojim delom doprinaša h krepitvi prekomejnega sodelovanja na kulturnem, gospodarskem, izobraževalnem, informacijskem področju itd. Avstrija ima ravno v vrednotah preverjenih v daljšem obdobju vzor urejene države, kjer ima pravna varnost in blaginja visoko ceno. Tudi njihove izkušnje v Evropski uniji so nam lahko v pomoč, še posebej pri izkorisčenju evropskih skladov. Imamo pa tudi možmnost, da preko partnerskih odnosov z avstrijskimi društvi vplivamo na avstrijsko javnost in še posebej na neipolnjene obveze in pričakovanja naše manjšine.

V parlamentarno razpravo prihaja zakon o društvih, ki ima ambicijo našo družbo vrednostno izenačiti z zahodnimi demokracijami. Z našo angažiranostjo imamo sedaj priliko vplivati na določila zakona, istočasno pa se še bolj približati stvarnim interesom ljudi.

NAZAJ